"En strel, Stan, le en strel," je dahnil Robert De Niro, ko je v Lovcu na jelene svojemu strahopetnemu kompanjonu razlagal, kako ubiješ jelena. Z enim strelom. One shot! Naslednji dan je odšel v Vietnam. Danes bi odšel v Afganistan. Ali pa v Irak. Oh, ali pa na ameriške ulice, recimo v predmestnih predelih Washingtona, ki ga že tri tedne terorizira tak lovec na jelene - snajperist, ki ubija z enim strelom. Prvič je udaril 2. oktobra, ko je na parkirišču v Marylandu ubil nekega moškega - in to le dan po Fleischerjevi promociji "ene krogle"! V naslednjih dneh je demonstriral moč "ene krogle". Že naslednji dan, 3. oktobra, je namreč ubil 5 oseb, vse v razmaku le nekaj milj. V petek, 4. oktobra, je neko žensko le ranil. Tri dni kasneje je ranil 13-letnega dečka. V sredo, 9. oktobra, je ubil nekega moškega, dva dni kasneje še enega moškega, v ponedeljek, 14. oktobra, pa neko žensko. Vse je ubil z eno kroglo, z enim strelom. One shot - one kill! Z vojaškim kalibrom - 223. Ubija na daleč, brezosebno, hladno, brez kontakta z žrtvami - po vojaško. Ljudi vidi kot objekte. Za raso se ne meni. Za razliko od Josepha Paula Franklina, snajperista, ki je ob koncu sedemdesetih ciljal le črnce, ker je hotel spočeti "rasno vojno". Ni kaj, "en strel" je njegov trademark. Njegov avtogram. Njegova šifra. Vedno meri v glavo ali pa v prsa. Ubija na dobro osvetljenih krajih - na črpalkah, na avtobusnih postajah, na parkiriščih, pred pošto, pred prodajalno avtomobilov. In vedno si vnaprej zagotovi tudi izhod, bolje rečeno - pogosto ubija nedaleč od avtoceste, tako da lahko hitro zbeži. Specialist, huh. Ekstremist.