Hvala lepa, gospod predsedujoči. Spoštovani kolegi, prihajajoči minister, spoštovani predsednik vlade v večni odsotnosti, ki bi lahko prišel delati družbo ministru in mu tudi svetovati, ker je, po mojem mnenju, potreben nasveta! Na začetku bi rekel, da zame Holmec ni bil nikakršno presenečenje, Holmec kot dogodek, ki se izrablja v LDS-ovske namene - nobeno presenečenje. Zadnja leta, posebej odkar sem poslanec državnega zbora, tega je pa že kar šest let, nenehno čutim, kako se poskuša poriniti v pozabo vojno za Slovenijo. Omalovaževanje tega dogodka je neizmerno. Kdor ima kontakt z mlajšo generacijo, bo danes ugotovil, da le-ta takorekoč ničesar ne ve. Ne vedo ničesar, kot nismo vedeli ničesar mi - iz Soške doline sem jaz - o prvi svetovni vojni, pač pa "ide Tito preko Romanije", Kozara, Dražgoše, vse to. O največji bitki vseh časov, o soški fronti - nič! O tem nismo vedeli nič, ker nas v šoli niso o tem učili. Sprašujem se tudi, koliko danes v slovenski šoli učijo otroke o tistem, kar se je zgodilo junija 1991, kar je dogodek tisočletja za ta narod. Torej, zakaj zame Holmec ni presenečenje. Jaz svojega videnja, svoje ocene tega dogodka ne gradim samo na golih dejstvih in vsej tej logistiki, na tej kronologiji - ne, z nekimi osebnimi "štih probami", kot temu rečem, sem že zdavnaj rentgeniziral ministra Bandlja, že zdavnaj! Tudi osebno sem imel nek, kako bi rekel, nek kontakt v zvezi z ravnanjem nekega policista. Takrat sem videl, kakšen človek je. Pa sem se spraševal, ali je mogoče samo a priori zaradi tega on takšen, ker brani svojega policista, ali je kaj drugega. Pravzaprav sem pred kratkim videl nekaj, kar mi je utrdilo, da je to tudi njegovo obnašanje, njegov kredo, njegova filozofija. Kaj piše v smernicah ministrstva za notranje zadeve za policijo? Pod vrednote boste dobili - rubrika vrednote je spretnost. Torej za Bandlja je spretnost vrednota. Pomislite. Ne boste pa tam v tisti rubriki našli besedo poštenje. Ne boste! To je minister Bandelj tudi naprej projicirat. Ne bom pozabil, bil sem na nekem intervjuju na radiju Koper, 2. novembra, pa sem imel potem en nastop in sem se moral vrniti pozno zvečer na Ig pri Ljubljani. To je bilo ravno takrat, ko je izbila afera Izola, podkupovanje policistov. Takrat je komandir te policijske postaje povedal, da je to odkrila notranja kontrola. Italijanski državljan, ki je prišel tja se pritožiti, da je moral plačati 100 tisoč lir, naj bi bil notranja kontrola. Pomislite, kako daleč gre v spretnosti minister in njegovi podrejeni v tej smeri. To je nekaj nezaslišanega. Spominjam se dobro, da je to bilo pozno zvečer na radiju Koper, 2. novembra lansko leto. Sedaj sem videl, da je to tudi napisano. Spretnost, zakulisje, dvorne spletke, če hočete, podtikanja. To je vrednota ministrstva, ki ga ima v rokah minister Bandelj in to je žalostna zadeva. To je zelo žalostna zadeva. Človek bi šel mimo marsičesa, če ne bi upošteval tega, kam lahko pelje ta dogodek. Kakšno ceno ima lahko eno tako preigravanje znotraj ministrstva za notranje zadeve za Slovenijo. Torej. Človek se ustraši. Jasno, ko človek gleda te stvari, pa mora nujno, vzporedno slediti tudi nekim drugim intencam. Rekel bi od državne uprave pa do sodstva. Naj mi bo to dovoljeno, bom poskušal pojasniti v tem mojem nastopu. Pravzaprav zadeva je nekako taka. Od Aksentijeviča, prijatelja našega poslanca tu, pa do kapetana Kovačiča. To je bil tisti kapetan JLA s čelado, ga še sedaj vidim, brki in naočniki, ki je streljal v Dornberku. Ali ste gledali prejšnji teden Tednik? Prispevek Marjana Jermana, če ste gledali, vas lahko zaskrbi. Če ste član LDS in ste to gledali, vas je lahko sram. Če niste član LDS-a, se lahko ustrašite. Zakaj je šlo? Jaz bom poskušal po spominu. Tega je teden dni. 27. junij 1991 v Dornberku, kolona tankov, se je nekdo po vzgledu študenta s Trga nebeškega miru v Pekingu postavil pred tank in hoče zaustaviti kolono. Ta nekdo ima ime in priimek, če se ne motim, je to Frank Saksida. Bil je pa še eden, ki se piše Erzetič, mislim pa, da mu je ime Valter in tega celo na videz poznam. Ta dva v tem prispevku v Tedniku pričata o tem, kaj se je zgodilo, pričata, kako je streljal iz kampaniole kapetan Kovačič, mi vemo kdo je ta kapetan, to je tisti, ki je dobil od Kacina stanovanje in tako dalje v Vipavi. Vse vemo, ne. To ni novo ime. Pet ranjenih je bilo. Ko potem eden izmed teh gospod iz Dornberka hoče dobiti od države neko odškodnino zato, ker je bil ranjen, ker ima tudi ne vem katero invalidsko stopnjo priznano, mu kolega ministra Bandlja v dopisu, ki je bil projiciran, torej ki ga je kamera posnela v tem prispevku Tednika, odgovori, da je pač kriv, ker se je nastavljal. Oziroma nekako tako, da ker se je nastavil pred tank, je sam privolil v morebitne poškodbe. Ja, lepo vas prosim! In to podpiše, jasno, minister LDS-a. Tukaj ne gre skupaj to, kako si nekateri od vas tu lastite hkrati, dobesedno bi rekel, da ste vi naredili vse, da se je Slovenija osamosvojila. Jaz se dobro spomnim, ko sem bil še, rekel bi, regionalni pokrajinski funkcionar moje stranke, v tej stranki sem 10 let, 12. aprila bo 10 let, kako so pljuvali name, ko sem prvič za Pučnikom v Novi Gorici omenil besedo odcepitev. To je bilo grozljivo. Ko sem samo omenil to besedo, sem bil črna ovca. Zdaj ne razumem, kako zdaj izgleda, kot da ste vi tisti, ki ste to uredili. Ne razumem tudi zaradi tega, ker sem prebral Slivnikovo knjigo "Sto osamoosvojitvenih dni" in zdaj bom prisiljen nekaj prebrati, 143. stran, zgornji del, odstavek, pravi naslednje: "Četrtek, 27. junija 1991. leta. Na sedežu Liberalno demokratske stranke so imeli namreč za strogo zaprtimi vrati tisti dan burno razpravo o tem, kdo je kriv za začetek vojaške agresije, in ali ni morda zanjo celo bolj kot zvezna odgovorna slovenska stran, češ, da je od samega začetka zanemarjala pogajanja z Jugoslavijo, v marsičem pa (tako je bilo tudi rečeno) namerno izzivala vojsko. Toda to ni bila samo razprava ljudi, ki bi jih bili vojni dogodki popolnoma zmedli, ampak je Jožef Školč z nekaterimi svojimi radikalnimi somišljeniki, med katerimi je bila, po zanesljivih informacijah, Metka Mencin, o udeležbi drugih pa obstajajo različni podatki, že imel v tistih dopoldanskih urah, ko so se po vsej Sloveniji ljudje pripravljali na obrambo, napisan razglas v obliki dveh kratkih točk: "Prvič. Takoj morata odstopiti Lojze Peterle in Janez Janša, ker sta nesposobna, in ker sta slovenskemu narodu lagala, da ne bo vojaškega spopada. Drugič. Obsoditi je treba grobo kršitev človekovih pravic s strani teritorialne obrambe, ker za barikade uporablja civilna vozila." No, sedaj smo pa tam! Ta dva gospoda, Erzetič in Saksida, v Dornberku - zdaj ne vem, kateri od njiju je postavil svojo Nivo (ne njive za obdelovanje, Lado Nivo) na cesto, da bi preprečil. Ampak, ali ste videli, kaj je LDS takrat rekla: kriva sta, Lojze pa Janez, ker za barikade - torej, ker teritorialna obramba uporablja za barikade civilna vozila. Ja, kakšna pa druga?! Torej, ta zadeva, ki sem jo videl v tem Tedniku in ki je globoko vezana na zadevo Holmec, zaradi epiloga, ker se ne konča samo tu. Nakar zadeva pride pred sodišče in pred sodiščem poskušajo enemu izmed teh gospodov (zdaj se ne spomnim, kateri je bil) tako iz televizijskega dnevnika podtakniti tudi to, da je streljal nanj človek, ki je bil mrtev v tistem spopadu. Seveda, mrtvemu lahko naprtiš vse. Do kam sega zdaj vse to? Do kam sega - in človek se strese. Ker če se celo sodišče, očitno, od nekoga pusti manipulirati na takšen način, potem je to žalostna stvar. No, eden izmed teh gospodov, mislim, da je bil gospod Franc Saksida, je tudi jasno pred kamero povedal, da je on v stanju pokazati, če bo prišlo do tega, kdo je nanj streljal. Ta uživa privilegije v tej slovenski državi; žal je temu tako. Rekel sem že, da bo ta dogodek, žal, povzročil tej državi veliko škodo. (Zvonjenje telefona.) Predsedujoči, prosim, povejte poslancem, naj preberejo navodila za uporabo mobilnih telefonov, ker nekateri še do sedaj niso tega prebrali. Meni telefon nikdar ne zvoni, ker se to da tudi izklopiti. Nikdar, nikdar! Nikdar meni ne zvoni, ker ga imam pač tako reguliranega, da ne zvoni.