Slovenski uporabnik, odvisnik ali, če hočete, narkoman, makova glavca, hašišar, si torej od novega zakona o prometu z mamili ne more obetati posebnih novosti. Lahko bo gojil šibko in zategadelj neuporabno konopljo, ker uživanje mamil ni kaznivo, pa bo lahko nekaznovano fehtal pri kolegih. Medtem ko ga bodo za gojenje ali preprodajo mamil kaznovali z od 500.000 do 1,000.000 SIT, za posest kakršnekoli količine kateregakoli mamila pa z od 30.000 do 120.000 SIT, bo lahko premišljeval, kdaj, zaboga, se bo kdo na vladi spomnil in se odločil udejaniti peti člen zakona, da bo lahko v miru skadil tisti svoj joint. Kaj čmo. Slovenija je podpisnica mednarodnih konvencij UNDCP, njegovo svetovalno vlogo je zapečatila slovenska vlada, torej je treba novi zakon oblikovati v skladu z njegovimi priporočili in modelom zakona, ki ga priporoča. Podpisnici istih konvencij o sodelovanju pri nadzoru prometa z mamili pa sta vendarle tudi Nemčija in Nizozemska. Prva je v besedilu odločbe nemškega ustavnega sodišča marca 1994 zapisala, da je uvrstitev kanabisa v prvo skupino klasifikacije UNDCP (ki je temelj tudi nemškega zveznega zakona o mamilih) v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom, saj klasifikacija ne vključuje mnogo nevarnejšega nikotina in alkohola. In da je kaznovanje uživalcev kanabisa kontraproduktivno ter da lahko povzroči kvečjemu povečanje njihovega števila. Sodba, s katero so nemškim uživalcem marihuane dovolili posest manjših količin za osebno uporabo, je v očitnem nasprotju s priporočili UNDCP, hkrati pa je za zdaj težko najti koga izven za represijo pooblaščenih služb, ki bi jo označil za korak nazaj. Na Nizozemskem, kjer glede policijskih postopkov več kot dve desetletji vlada praksa tolerance tako glede uživalcev kot glede mešetarjev z marihuano in hašišem, so zaznali ustalitev njihovega števila in števila uživalcev heroina. Obenem ko je Nizozemcem - Amsterdam je dolgo veljal za heroinsko meko - uspelo ustaliti število džankijev, se iz leta v leto veča tudi njihova povprečna starost, kar priča o zajezitvi priliva novih odjemalcev in zanika teorijo o avtomatski "lestvici" od marihuane do heroina. Kdo ve, poleg metadonske terapije, ki je za nekatere slovenske psihiatre še vedno neetično dejanje in potuha, se na Nizozemskem govori celo o poskusih z zdravstveno predpisanimi odmerki pravega heroina za kronične odvisnike.