Navedba, da je pri prometnih nezgodah 38% primerov pozitivnih za kanabis, zavaja. Posluževati se teh podatkov je vprašljivo, ko pa vemo, da testi za kanabinoide niso zadosti verodostojni in ne zrcalijo realnega učinka THC na voznika v danem času. Že res, da je vožnja pod vplivom katere koli droge nesprejemljiva, a trditev, da »imamo lahko smrtne primere predvsem pri tistih, ki uživajo marihuano in sedejo za volan« ne bo držala. Raziskave kažejo, da uporabniki kanabisa precenijo učinek substance na svojo sposobnost vožnje in pogosto vozijo počasi in z veliko mero koncentracije. Glede motivacijskega sindroma, naj povem, da je ta bil prvič opisan leta 1968, kot opis vedenjskih in osebnostnih sprememb za zanemarjanje izgleda in splošno zdolgočasenost, ki jo kažejo kronični uživalci kanabisa. Tega sindroma niso nikoli potrdili, velja za zastarelega in ne opisuje tipičnih posledic uživanja konoplje.