O očetu nimam povedati slabe stvari: natančno tako me je vodil skozi proces glasbe, kot bi jaz vodil svoje otroke: nobenega siljenja ni bilo niti ambicij, le vzbujanje radovednosti. Dobro lahko delam zato, ker sem kot otrok veliko videl: hodil sem po studiih, toda hkrati me ni nihče silil v glasbeno šolo. Saj sem hodil in se učil violino, toda na začetku to ni bila strast: ta se je začela v tretjem razredu osemletke, ko sem začel dobivati ideje ob klavirju in začel staršem za rojstne dneve poklanjati priredbe pesmi Vse najboljše. Oče ima še vedno shranjene posnetke. Ko sem videl, kako vesela sta, me je to spodbudilo – in pa seveda moč, da sem lahko dal ustvarjalnost iz sebe.