Humanizem je podedoval od očeta Mošeja, profesorja hebrejščine v New Yorku in nato v San Franciscu. Njegova mati Maruta mu je izbrala ime Jehudi, ki pomeni v hebrejščini Žid, zato da ne bi pozabil na svoje korenine. Pri petih se je že začel učiti violino pri solistu orkestra San Francisca Louisu Persingerju. On ga je naučil, da mora nenehno in vztrajno iskati čustvo. Menuhin ni nikoli dosegel tehnične dovršenosti. Igrati se je naučil bolj kot samouk, ko je poslušal posnetke. V poezijo violine pa ga je posvetil George Enesco. Vse življenje je z ganljivo ponižnostjo izjavljal, da mu je Enesco dal luč, ki ga je vodila vse življenje. Ta romantični in viteški Romun, ki je združeval plemenitost in kmečko gorečnost, je razsvetlil njegovo otroštvo. Glasbo je slišal, preden jo je zaigral, in v Menuhina je vsadil liričnost, plemenitost, ponotranjenost in čustveno moč.