Ko sem se v dobi svojega študija v Ljubljani bežno učil španščine, sva se po končani uri z enimi udeležencem tečaja vračala domov. Pogovor je nanesel na to, kako prekleto ‘bela’ je Ljubljana, torej da ni nikjer, ali pa le malo, videti koga vsaj malo drugačnega. Da, včasih vidiš kakšnega Kitajca. Odprli so svoje restavracije in trgovine. Albanci so tudi pogosti. Ampak Dunaj ali kakšno drugo malo bolj odprto mesto to ni. To me je vedno malo motilo. Zdelo se mi je, da smo Slovenci preveč zaprti, da ne živimo na prepihu, da je premalo različnosti, da nismo soočeni z drugačnimi kulturami in jeziki in verami. Gotovo, da z mnogimi tujci pridejo tudi težave. Razlik ni mogoče odmisliti. Če pride do gospodarskih pretresov, je lahko obtoževati druge, da nam kradejo službe. Tudi drugače nas lahko motijo pogledi na svet in navade, ki niso v skladu z našimi predstavami, ampak prednost leži v tem, da nismo obsojeni na svojo majhnost in zaplankanost. Glede tega sem imel kar nekaj debat z gospo, pri kateri sem stanoval. Imela je mnenje, da naj vsak ostane na svojem mestu, nekako tako, kakor so tudi jabolka najbolj primerna za naše kraje, banane pa rastejo pač drugje. Tega nisem sprejemal. Navsezadnje so se tudi Slovenci skozi zgodovino selili po svetu. Zakaj se ne bi tudi muslimani? Pa vendar, skozi čas sem postal zelo skeptičen. Lani pomladi, ko sem bil v Franciji, sem s svojimi lastnimi očmi videl, kako temnopolti delajo po cestah, belci pa sedijo po kafičih. Ko sem pred leti nekaj dni preživel v Munchnu, sem eno noč prespal tudi v hostlu sredi turške četrti s turškimi trgovinami, kjer skoraj ni bilo Nemcev. Vsem nam je znano, da diskriminacija do priseljencev obstaja. Jasno nam je, da se malo večje skupine priseljencev marsikje trpa v gete ali pa se celo same odločijo za izoliranost. Od tod moj dvom, da je na dolgi rok mogoče ohranjati mir, če imamo pomešano veliko različnih ljudi z različnimi navadami. Sploh velja to za tiste, ki v sebi nosijo trdno vero v svoj prav in ki bi tudi druge radi prisilili, da bi spremenili svoj način življenja. Za muslimane na primer. Bilo bi lepo, če bi lahko vsi skupaj živeli v svetu polnem raznolikosti. Toda za kaj takšnega je potrebno zelo veliko strpnosti. Svet nas uči, da je v svetu nikakor ni dovolj. Zato je potrebno biti zelo previden.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Ko ko podredni veznik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
v v predlog; mestnik
dobi doba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
svojega svoj povratni zaimek; moški spol, ednina, rodilnik
študija študij samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
v v predlog; mestnik
Ljubljani Ljubljana samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, mestnik
bežno bežno splošni prislov; nedoločena stopnja
učil učiti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
španščine španščina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
sva biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, dvojina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
po po predlog; mestnik
končani končan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
uri ura samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
z z predlog; orodnik
enimi en zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, orodnik
udeležencem udeleženec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
tečaja tečaj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
vračala vračati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
domov domov splošni prislov; nedoločena stopnja
Pogovor pogovor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
nanesel nanesti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
na na predlog; tožilnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
prekleto prekleto splošni prislov; nedoločena stopnja
bela bel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
Ljubljana Ljubljana samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
torej torej priredni veznik
da da podredni veznik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
nikjer nikjer splošni prislov; nedoločena stopnja
ali ali priredni veznik
pa pa priredni veznik
le le členek
malo malo splošni prislov; nedoločena stopnja
videti videti glavni glagol; dvovidski, nedoločnik
koga kdo vprašalni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
vsaj vsaj členek
malo malo splošni prislov; nedoločena stopnja
drugačnega drugačen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
Da da podredni veznik
včasih včasih splošni prislov; nedoločena stopnja
vidiš videti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 2. oseba, ednina
kakšnega kakšen vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
Kitajca Kitajc samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Odprli odpreti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
svoje svoj povratni zaimek; ženski spol, množina, tožilnik
restavracije restavracija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
trgovine trgovina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
Albanci Albanec samostalnik, lastno ime; moški spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
tudi tudi členek
pogosti pogost splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
Ampak ampak priredni veznik
Dunaj Dunaj samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ali ali priredni veznik
kakšno kakšen vprašalni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
drugo drug zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, tožilnik
malo malo splošni prislov; nedoločena stopnja
bolj bolj splošni prislov; primernik
odprto odprt deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
mesto mesto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
To ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
me jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
malo malo splošni prislov; nedoločena stopnja
motilo motiti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, srednji spol
Zdelo zdeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, srednji spol
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
da da podredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
Slovenci Slovenec samostalnik, lastno ime; moški spol, množina, imenovalnik
preveč preveč splošni prislov; nedoločena stopnja
zaprti zaprt deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
da da podredni veznik
ne ne členek
živimo živeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
na na predlog; mestnik
prepihu prepih samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
premalo premalo splošni prislov; nedoločena stopnja
različnosti različnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
da da podredni veznik
nismo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, zanikani
soočeni soočen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
z z predlog; orodnik
drugačnimi drugačen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, orodnik
kulturami kultura samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
in in priredni veznik
jeziki jezik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
in in priredni veznik
verami vera samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
Gotovo gotovo splošni prislov; nedoločena stopnja
da da podredni veznik
z z predlog; orodnik
mnogimi mnog nedoločni zaimek; srednji spol, množina, orodnik
tujci tujec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
pridejo priti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
tudi tudi členek
težave težava samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
Razlik razlika samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
mogoče mogoč splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
odmisliti odmisliti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
Če če podredni veznik
pride priti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
do do predlog; rodilnik
gospodarskih gospodarski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
pretresov pretres samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
obtoževati obtoževati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
druge druga samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
da da podredni veznik
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
kradejo krasti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
službe služba samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
Tudi tudi členek
drugače drugače splošni prislov; nedoločena stopnja
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
motijo motiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
pogledi pogled samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
na na predlog; tožilnik
svet svet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
in in priredni veznik
navade navada samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
ki ki podredni veznik
niso biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, zanikani
v v predlog; mestnik
skladu sklad samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
z z predlog; orodnik
našimi naš svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, množina, orodnik, množina svojine
predstavami predstava samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
ampak ampak priredni veznik
prednost prednost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
leži ležati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
v v predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
da da podredni veznik
nismo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, zanikani
obsojeni obsojen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
na na predlog; tožilnik
svojo svoj povratni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
majhnost majhnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
zaplankanost zaplankanost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Glede glede predlog; rodilnik
tega ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
imel imeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
debat debata samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
z z predlog; orodnik
gospo gospa samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
pri pri predlog; mestnik
kateri kateri vprašalni zaimek; ženski spol, ednina, mestnik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
stanoval stanovati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
Imela imeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
mnenje mnenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
naj naj členek
vsak vsak celostni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
ostane ostati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
na na predlog; mestnik
svojem svoj povratni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
mestu mesto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
nekako nekako splošni prislov; nedoločena stopnja
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
kakor kakor podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
tudi tudi členek
jabolka jabolko samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, imenovalnik
najbolj najbolj splošni prislov; presežnik
primerna primeren splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
za za predlog; tožilnik
naše naš svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, množina, tožilnik, množina svojine
kraje kraj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
banane banana samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
rastejo rasti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
pač pač členek
drugje drugje splošni prislov; nedoločena stopnja
Tega ta kazalni zaimek; moški spol, ednina, rodilnik
nisem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, zanikani
sprejemal sprejemati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
Navsezadnje navsezadnje splošni prislov; nedoločena stopnja
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
tudi tudi členek
Slovenci Slovenec samostalnik, lastno ime; moški spol, množina, imenovalnik
skozi skozi predlog; tožilnik
zgodovino zgodovina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
selili seliti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
po po predlog; mestnik
svetu svet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
Zakaj zakaj splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ne ne členek
bi biti pomožni glagol; pogojnik
tudi tudi členek
muslimani musliman samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
Pa pa priredni veznik
vendar vendar splošni prislov; nedoločena stopnja
skozi skozi predlog; tožilnik
čas čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
postal postati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
skeptičen skeptičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
Lani lani splošni prislov; nedoločena stopnja
pomladi pomlad samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ko ko podredni veznik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
bil biti pomožni glagol; deležnik, ednina, moški spol
v v predlog; mestnik
Franciji Francija samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, mestnik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
s z predlog; orodnik
svojimi svoj povratni zaimek; moški spol, množina, orodnik
lastnimi lasten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, orodnik
očmi oči samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
videl videti glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, moški spol
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
temnopolti temnopolt splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
delajo delati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
po po predlog; mestnik
cestah cesta samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
belci belec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
sedijo sedeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
po po predlog; mestnik
kafičih kafič samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
Ko ko podredni veznik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
pred pred predlog; orodnik
leti leto samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, orodnik
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
dni dan samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
preživel preživeti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
v v predlog; mestnik
Munchnu Munchen samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, mestnik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
eno en zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, tožilnik
noč noč samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
prespal prespati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
tudi tudi členek
v v predlog; mestnik
hostlu hostel samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
sredi sredi predlog; rodilnik
turške turški splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
četrti četrt samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
s z predlog; orodnik
turškimi turški splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, orodnik
trgovinami trgovina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
kjer kjer podredni veznik
skoraj skoraj členek
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
Nemcev Nemec samostalnik, lastno ime; moški spol, množina, rodilnik
Vsem ves celostni zaimek; moški spol, množina, dajalnik
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
znano znan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
diskriminacija diskriminacija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
do do predlog; rodilnik
priseljencev priseljenec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
obstaja obstajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Jasno jasno splošni prislov; nedoločena stopnja
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
malo malo splošni prislov; nedoločena stopnja
večje velik splošni pridevnik; primernik, ženski spol, množina, tožilnik
skupine skupina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
priseljencev priseljenec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
marsikje marsikje splošni prislov; nedoločena stopnja
trpa trpati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
v v predlog; tožilnik
gete geto samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
ali ali priredni veznik
pa pa priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
celo celo členek
same sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
odločijo odločiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
za za predlog; tožilnik
izoliranost izoliranost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Od od predlog; rodilnik
tod tod splošni prislov; nedoločena stopnja
moj moj svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, ednina, imenovalnik, ednina
dvom dvom samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
na na predlog; tožilnik
dolgi dolg splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da
rok rok samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
mogoče mogoč splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
ohranjati ohranjati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
mir mir samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
če če podredni veznik
imamo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
pomešano pomešan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
veliko veliko splošni prislov; nedoločena stopnja
različnih različen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
ljudi človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
z z predlog; orodnik
različnimi različen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, orodnik
navadami navada samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
Sploh sploh členek
velja veljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
za za predlog; tožilnik
tiste tisti kazalni zaimek; moški spol, množina, tožilnik
ki ki podredni veznik
v v predlog; mestnik
sebi se povratni zaimek; mestnik
nosijo nositi glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
trdno trden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
vero vera samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
v v predlog; tožilnik
svoj svoj povratni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
prav prav samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
in in priredni veznik
ki ki podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
tudi tudi členek
druge drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, tožilnik
radi rad splošni prislov; nedoločena stopnja
prisilili prisiliti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
spremenili spremeniti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
svoj svoj povratni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
način način samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
življenja življenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
Za za predlog; tožilnik
muslimane musliman samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
na na predlog; tožilnik
primer primer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
Bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
bi biti pomožni glagol; pogojnik
lepo lepo splošni prislov; nedoločena stopnja
če če podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
vsi ves celostni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
skupaj skupaj splošni prislov; nedoločena stopnja
živeli živeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
v v predlog; mestnik
svetu svet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
polnem poln splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, mestnik
raznolikosti raznolikost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Toda toda priredni veznik
za za predlog; tožilnik
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
takšnega takšen kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
potrebno potrebno splošni prislov; nedoločena stopnja
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
veliko veliko splošni prislov; nedoločena stopnja
strpnosti strpnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Svet svet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
uči učiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
v v predlog; mestnik
svetu svet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
nikakor nikakor splošni prislov; nedoločena stopnja
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
dovolj dovolj splošni prislov; nedoločena stopnja
Zato zato priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
potrebno potrebno splošni prislov; nedoločena stopnja
biti biti pomožni glagol; nedoločnik
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
previden previden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2008
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Blogorola
avtor: neznani novinar