Ko učenci pričnejo igrati na igrišču D, E ali F, potem je poleg paralele možno odigrati tudi diagonalo, kar pomeni, da mora učenec poznati osnove pokrivanja igrišča, osvojiti ustrezen začetni položaj in pripravljalni poskok ter pričeti z razvojem anticipacije. V tehničnem smislu mora učenec osvojiti menjavanje prijemov (forhend, bekend, volej) in različna gibanja ter položaje pri udarcih.
Beseda | Osnovna oblika | Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike |
---|---|---|
Ko | ko | podredni veznik |
učenci | učenec | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik |
pričnejo | pričeti | glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina |
igrati | igrati | glavni glagol; nedovršni, nedoločnik |
na | na | predlog; mestnik |
igrišču | igrišče | samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik |
D | D | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |
E | E | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |
ali | ali | priredni veznik |
F | F | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |
potem | potem | splošni prislov; nedoločena stopnja |
je | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani |
poleg | poleg | predlog; rodilnik |
paralele | paralela | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik |
možno | možno | splošni prislov; nedoločena stopnja |
odigrati | odigrati | glavni glagol; dovršni, nedoločnik |
tudi | tudi | členek |
diagonalo | diagonala | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik |
kar | kar | oziralni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik |
pomeni | pomeniti | glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina |
da | da | podredni veznik |
mora | morati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
učenec | učenec | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |
poznati | poznati | glavni glagol; nedovršni, nedoločnik |
osnove | osnova | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik |
pokrivanja | pokrivanje | samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik |
igrišča | igrišče | samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik |
osvojiti | osvojiti | glavni glagol; dovršni, nedoločnik |
ustrezen | ustrezen | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=ne |
začetni | začeten | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da |
položaj | položaj | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne |
in | in | priredni veznik |
pripravljalni | pripravljalen | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da |
poskok | poskok | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne |
ter | ter | priredni veznik |
pričeti | pričeti | glavni glagol; dovršni, nedoločnik |
z | z | predlog; orodnik |
razvojem | razvoj | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik |
anticipacije | anticipacija | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik |
V | v | predlog; mestnik |
tehničnem | tehničen | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik |
smislu | smisel | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik |
mora | morati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
učenec | učenec | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |
osvojiti | osvojiti | glavni glagol; dovršni, nedoločnik |
menjavanje | menjavanje | samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik |
prijemov | prijem | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik |
forhend | forhend | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |
bekend | bekend | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |
volej | volej | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |
in | in | priredni veznik |
različna | različen | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, tožilnik |
gibanja | gibanje | samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik |
ter | ter | priredni veznik |
položaje | položaj | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik |
pri | pri | predlog; mestnik |
udarcih | udarec | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik |