Eno glavnih vlog v tekoči komunikacijski revoluciji igra svetovna računalniška mreža Internet, od uporabnikov ljubkovalno imenovana »the Net«, po naše Mreža. Internet ima ključno vlogo zato, ker je mreža vseh mrež, ki tvori globalno matrico elektronskih informacij oz. »kiberprostor«. Ne gre več za utopično sanjarjenje zanesenjakov o megleni prihodnosti, informacijska supercesta je pravzaprav že tu. Tako kot komunikacijski sateliti in pristanek na Luni je tudi Internet produkt hladne vojne. Prvo računalniško mrežo sploh, ARPANET, so začeli graditi leta 1969 pod vodstvom raziskovalnega oddelka ameriškega obrambnega ministrstva po načelu, da mora ostati operativna tudi po tedaj mogoči atomski katastrofi. Ker bi bilo ob izbruhu vojne med tedanjima velesilama kontrolno središče Mreže prva tarča sovražnega raketnega napada, so jo namerno zasnovali brez centralnega nadzora. Vsak vozel v mreži deluje kot centralna točka, elektronska sporočila pa lahko najdejo pot do drugega vozla po katerikoli poti med številnimi vozli, ki tvorijo mrežo. Če bi bilo v atomski vojni več vozlov uničenih, bi sporočila prispela na svoj cilj po drugih poteh. Kasneje sta se vojaški in civilni del mreže razcepila v Darpanet in Internet, temeljno konstrukcijsko načelo razsrediščenega sistema pa je ostalo. Ironični obrat zgodovine je, da je vojaška strategija povzročila, da je Internet brez kontrolnega centra in stroge hierarhije. Temelj Mreže tvorijo izjemno hitre in podatkovno široko prepustne telekomunikacijske povezave, ti. »hrbtenične vezi«, toda te se cepijo v desettisoče omrežij, ki so preveč številna, kompleksna in spreminjajoča se, da bi jih bilo mogoče v celoti opazovati ali nadzorovati. Tisto, kar drži to razprostranjeno strukturo skupaj, je ti. TCP/IP protokol, tj. temeljni komunikacijski kod, ki omogoča, da lahko med seboj komunicirajo različni računalniki. Razsrediščena narava Mreže daje temeljni pečat tistemu, kar se na Mreži dogaja in kar Američani radi označujejo z neprevedljivim izrazom »electronic frontier«. Nihče ne ve, koliko računalnikov in uporabnikov je nanjo priključeno. Leta 1981 je bilo npr. po nekaterih (nezanesljivih) podatkih na Mreži prisotnih nekaj sto računalnikov in nekaj deset tisoč uprabnikov, danes pa je nanjo priključenih 2,5 milijona računalnikov in ima 20-30 milijonov uporabnikov v vseh državah sveta. Gotovo je le to, da število uporabnikov v devetdesetih letih eksplozivno narašča z 10-odstotno mesečno rastjo!