zemljepisna širina in dolžina, mreža črt, ki pokrivajo zemeljsko površino in omogočajo točno določitev položaja na *zemljevidih. Vzporedniki (s katerimi merimo zemljepisno širino) tečejo od vzhoda proti zahodu, njihovo središče je na zemeljski osi in njihove ravnine so pravokotne na to os. Zemljepisna širina (latituda) vsakega od teh krogov je v stopinjah merjen kot med določeno točko in ekvatorjem, ki ima zemljepisno širino 0°. Največja zemljepisna širina je 90° in jo imajta tečaja. Zaradi *sploščenosti Zemlje se dolžina ene širinske *stopinje proti tečajema rahlo povečuje. Vzporedniki se na zemljevidih prikazujejo glede na merilo; na zemljevidih sveta so vrisani na vsakih 5°, med njimi pa ležijo severni in južni tečajnik ter severni in južni povratnik. Skupaj s poldnevniki (z njimi merimo zemljepisno dolžino) tvorijo mrežo, na kateri lahko natančno določimo katero koli točko na svetu. Poldnevniki tečejo od severa do juga in se stikajo na tečajih. Zemljepisna dolžina (longituda) je v stopinjah merjen kot med krajem na zemeljskem površju in začetnim ali Greenviškim poldnevnikom (meridianom), ki leži na zemljepisni dolžini 0°. Poldnevniki torej segajo od 0° do 180° vzhodno ali zahodno od začetnega poldnevnika (180° V in 180° Z sta isti poldnevnik – *mednarodna datumska meja). Razdalja med dvema poldnevnikoma je odvisna od zemljepisne širine; ker pa je zemljepisna dolžina sorazmerna s časom, ki ga potrebuje Zemlja za zasuk v kotu od začetnega poldnevnika, se lahko ob poznavanju pravega časa določi zemljepisna dolžina katere koli točke na Zemlji.