V svetovnem turizmu postaja kolo vse bolj priljubljeno sredstvo športne rekreacije. Kolesarske počitnice so v Evropi v porastu – trenutno predstavljajo 2−4 % vseh počitnic, v naslednjih desetih letih pa je pričakovati povečanje na 6−12 %. Še večji delež predstavlja kolesarjenje kot dodatna aktivnost – po ocenah je ta trg dvakrat večji od trga kolesarskih počitnic. Napovedi trendov v nekaterih državah Evrope in ZDA kažejo, da bi kolesarski turizem v naslednjih letih lahko dosegel 5−10 % vsega turističnega trga. Evropski kolesarski trg bo po pričakovanjih v 20 letih presegel vrednost 20 milijard evrov na leto (Sirše, Berčič in Sila, 2005). Kolesarska ponudba se pod vplivom vse večjega povpraševanja intenzivneje razvija tudi v Sloveniji. Kolesarjenje kot turistični proizvod lahko opredelimo kot skupek storitev in blaga, ki privabljajo potrošnike, da kolesarjenje postane turistično zanimivo in privlačno. Poleg osnovne kolesarske infrastrukture vsaka kolesarska pot zahteva tudi dodatno ponudbo, primerno za kolesarje. Razvoj turističnega kolesarjenja torej spremlja vse več dopolnilnih turističnih dejavnosti, ki jih turist kolesar potrebuje. To je iz enostavnega postal kompleksen turistični proizvod, ki terja svojo tehnologijo, organizacijo in trženje, saj lahko le tako dosežemo optimalne učinke, ki jih razvoj tega proizvoda lahko prinese (Sirše idr., 2005). V zadnjih letih je kolesarstvo med prvimi petimi najbolj priljubljenimi panogami v Sloveniji, tako pri moških kot pri ženskah, njegova priljubljenost pa še narašča (Petrović, Ambrožič, Sila in Doupona, 1996; Petrović, Ambrožič, Sila in Doupona, 1998; Petrovič, Ambrožič, Bednarik, Berčič, Sila in Doupona Topič, 2001). Zadnji podatki kažejo, da je delež kolesarjev pri obeh skupinah približno 24 % (Završnik idr., 2004). Podobno lahko ugotovimo v analizi med mladimi in starimi, da je pri