Nič ne pomaga pojasnjevanje, da Slovenija ni kaj dosti bliže Kosovu kot denimo Avstrija ali Italija, ter da sta vmes dve kolikor toliko suvereni državi, pa še ena, ki bo najbrž postala suverena ob koncu tamkajšnje krize. Če kaj, Slovenijo v očeh tujca zaznamuje jugoslovanski izvor. To ne velja le za eksotične tujce. Iz bančnih krogov je slišati, da po začetku Natove akcije že dogovorjene kreditne linije preklicujejo tudi tiste tuje banke, ki z našimi že dolgo zgledno sodelujejo in potemtakem nimajo težav z znanjem o naši geografski lokaciji. Znano je, da turistične aranžmaje pri nas odpovedujejo celo iz bližnjih evropskih držav, slavni dirkaški Schumi pa je bil v naših medijih tako ali tako že ozmerjan, češ da mu primanjkuje moškosti, ker se je ustrašil domnevne bližine največjega evropskega bojišča po drugi svetovni vojni. V neprijetni promociji "slovenskega bojišča" začuda radevoljno sodeluje tudi naša diplomacija. Zunanji minister se pridno udeležuje raznih srečanj "prizadetih in sosednjih" držav, ki jih sklicujejo Američani. Slovenija se že lahko vidi notri tudi v reprizi Marshallovega načrta, ki naj bi kot "pakt stabilnosti" ponujal korenček razdejanim balkanskim državam, da bi se namesto zavrženim etničnim čiščenjem posvetile prosvetljenim trgovskim umazanijam.