Po dveh letih je jasno, da je malomarnost zdravnikov tako tistih, ki niso opravili histoloških preiskav, kot tistih, ki so preiskave naročili, pa jih nato ni zanimalo, kaj je z izvidi njihovih bolnikov povzročila škodo za zdravje (vsaj) petim bolnikom. Kolikšno, je težko oceniti, saj gre za bolnike različne starosti, z različnimi vrstami raka in ni mogoče zagotovo vedeti, kakšen bi bil izid zdravljenja, če bi v Celju vse potekalo tako, kot je treba. Jasno pa je, pravi prof. dr. Pegan, da je bilo zdravljenje petih bolnikov neprimerno, ker ni bil znan histološki izvid. Tako so enemu od bolnikov izrezali del debelega črevesja zaradi tumorja, vendar niso vedeli, da je bil maligen, saj histološkega izvida ni bilo. Po petih letih pa se je pokazalo, da je bil tumor maligen. Če bi to vedeli takoj po operaciji oziroma vsaj v treh tednih, kar je normalna doba za izdelavo histološkega izvida, bi zdravniki lahko opravili še dodatno, bolj radikalno operacijo, pojasnjuje prof. dr. Pegan. Od petih pacientov, ki so utrpeli škodo zaradi nepregledanih tkiv, sta imela dva tumor na želodcu, po eden na požiralniku in debelem črevesu ter ena pacientka na dojki.