V prispodobi deklice, »ki ji nekaj manjka«, beremo izrazito seksistično besedilo s tezo, da je potlačena ženska želja biti moški, kar je vzrok za psihične konflikte, ki jih ima tudi Marička, z njo je nekaj »narobe«, nevesela je, ne smeje se, drži se sama zase, hodi sklonjene glave, ne spada med dečke, ne more se igrati z njimi, dečki se ji smejijo, vpijejo na njo, toži mamici, najbolj si želi tička, piše Miklavžu, nesrečna je, sama je, tuhta in tuhta, jim bo že pokazala, dokazuje se, vztraja v dokazovanju, poklapana je, obupana, joče. Dečki se ji posmehujejejo. Ko dobi bratca, Marička vidi, da on ima »tisto tam«. Fantje so »že pametnejši« in se objamejo ter se ji opravičijo, ker so bili »pravi loleki«, ona jim reče »lulčki«!? Tudi če bi zrcalili deške z dekliškimi osebami, bi besedilo bilo še vedno seksistično. Slikanica posega v tabujsko tematiko spolnosti, ker pa Freuda razume površno in seksistično, ustvarja nove tabuje.