Na drugi strani hriba je v svoji bogatiji živel oduren starec, ki se je želel na vse pretege polastiti te prelepe dolinice, kjer sta prebivala oba brata. Ure in dneve in tedne je tuhtal in tuhtal, kako naj bi oba pregnal, da bi se nikoli ne vrnila. Plačeval je mnogo razno raznim prevarantom, ki so od starega stiskača izvabljali cekine, a noben nasvet ni bil toliko dober, da bi ugonobil oba veseljaka na drugi strani doline. Nekega turobnega dne, ko so oblaki zastirali sonce, a je to na drugi strani hriba veselo svetilo bratoma, je starec na svojem dvorcu sprejel staro čarovnico, ki je slišala o nagradi in kot vsak "dober" čarovnik se je pobrigala, da bo denar dobila. Ko ji je starec povedal, kaj bi rad, je čarovnica odšla v svojo kočo sredi temnega gozda in mu čez teden dni prinesla stekleničko ter mu naročila, da je ne sme pokazati soncu, niti luni, ker bi to lahko pomenilo nesrečo. Starec ji je velikodušno plačal in skril stekleničko pod svojo obleko.