Šifa Kudsi je prepričana, da je pred šestimi leti povsem izgubila razum. Vsak dan je gledala, kako ponižujejo in trpinčijo njene prijatelje, opazovala arogantne izraelske vojake, ki so se v njenem mestu izživljali nad Palestinci, in naposled izgubila dva sorodnika. Želela si je le maščevanja. Najtežji del pri načrtovanju napada je bilo slovo od šestletne hčerke, za katero je po ločitvi od moža skrbela sama. Povedala ji je, da bo odšla v nebesa, deklica pa jo je rotila, naj ostane pri njej. Med prestajanjem šestletne zaporne kazni je svojega otroka videla le trikrat.