Krog piscev okoli redovnikov Marka Pohlina in Feliksa Antona Deva zdaleč ni ostal le pri Kraynski grammatiki, temveč si je konkretno prizadeval za svoje ideje s številnimi drugimi izdajami posvetnih knjižnih del v slovenščini, od Pohlinovega obsežnega trojezičnega slovarja Tu malu besediše treh jezikov (slovenski-nemški-latinski) do začetkov pesniškega izraza. Pohlin se je zavestno zavzemal za razvoj slovenske pesnjene besede, zato je zbiral okoli sebe učence in jih uril v pesniškem jeziku. Njegov najpomembnejši učenec je bil zagotovo mladi Valentin Vodnik, na katerega pa je nato bistveno vplival tudi Zoisov krog. Pohlinu in Devu se lahko zahvalimo za izdajanje pesniških zbornikov Pisanice od lepeh umetnost – odločilnega dejanja za slovensko poezijo, v treh zvezkih, kjer sta največ objavljala prav Dev in Vodnik – avtor pesmi Zadovoljni Kranjec. Raba slovenskega jezika se je z njihovimi prizadevanji širila na povsem nova področja, k čemur je prispeval tudi razvoj šolstva: v matematiki (Pohlinove Bukvice za rajtengo), kmetijstvu (Pohlinov Kmetam za potrebo in pomoč), klasični filologiji, metodiki, porodništvu in drugod. V tem okolju se je porajala slovenska posvetna književnost. Meniški krogi, nasprotni tedaj prevladujočima jožefinizmu in janzenizmu, še bolj pa izrazito svobodomiselnemu razsvetljenstvu, so tako pomembno vplivali na takratno duhovno zgodovino Slovencev.