Moram reči, da pri meni nadzorni svet ne uživa zaupanja. Mislim, da imamo to tudi pravico povedati, in me čudi, da se razvija razprava, ki pravi, da gre za pogrome. Vedno imamo pravico soditi o tem, ali se ta denar ali se prispevek RTV troši racionalno in smiselno. Tisto, kar me bega, je mnogo tistega, kar je napisano tudi v revizijskem poročilu. Ugotavljali smo, zakaj nekateri trdimo, da je revizijsko poročilo napisano v skladu z mednarodnimi standardi, in zakaj nekateri trdimo, da ni napisano z mednarodnimi standardi. In imamo različne dokumente in imamo različne revizije. Če želimo pojasniti, ja, je napisano v skladu oziroma je narejen v skladu z mednarodnimi standardi v poglavju, ki govori o računovodskih izkazih in skladnosti s predpisi, ni pa skladno z mednarodnimi standardi pri tistih vsebinah, ki govorijo o trošenju razvojnih sredstev, ki govorijo o produkcijskih zadevah, javnih naročilih in podobno. In to je eksplicitno tu tudi napisano. Seveda potem se tu v parlamentu prepiramo in vsak kaže svoj papir. Morda tudi neka nesmiselna manipulacija, kajti vsi člani odbora vseh dokumentov očitno niso dobili. V tem dokumentu med drugim piše, da med 199 javnimi naročili, ki jih je revizijska hiša pogledala, kar 43, mislim, ni bilo izvedenih v skladu z javnim razpisom. Mislim, da me to na nek način bega. To pomeni, da zelo veliko, celo v tem poročilu, ki smo ga sami naročili za lastne potrebe, se vidi, da je to problem. Prav tako tudi določene evidence, ki jih ni v sistemu, zanimivo, pri zunanjih sodelavcih in tako naprej. Menim, da hvaljenje s tem, da je nekaj deset zaposlenih manj, je zelo težko opravičiti, če na drugi strani ne vemo podatka, kaj in kako je z zunanjimi sodelavci in če je morda nekaj tudi skrito v evidencah, ki jih ni v sistemu, tako kot piše tu.