V zadnjih dveh letih nas je prijetno presenetila renesansa tujih grafičnih novel v slovenskem prevodu. Gre za pomembnejša oziroma komercialno vidnejša del, s katerimi bodisi merijo na mlajšo populacijo (Craig Thompson: Odeje) ali pa s specifičnim podajanjem vsebin, ki jih premore le stripovska domišljija, polnijo vrzeli v dojemanju izrednih pojavov, v prvi vrsti vojn (Art Spiegelman: Maus; Joe Sacco: Varovano območje Goražde). Družbene teme, kot so religija, žensko vprašanje in trk civilizacij, je izvrstno upodobil Perzepolis iransko-francoske avtorice Marjane Satrapi, po katerem je bil posnet večkrat nagrajeni animirani film, nominiran za oskarja. Prevedeno je bilo tudi kultno Stekleno mesto romanopisca in scenarista Paula Austerja, ena od založb pa je začela objavljati celo japonske mange, natančneje zgodbe o princesi Ai, kar lahko označimo za drzno podiranje mej med kulturami. Stripi – v nasprotju s katero drugo vejo umetnosti – mnogo lažje tematizirajo skrajne pojave: na eni strani nam prinašajo svet domišljije, kot denimo v Anderssonovem Pixyju, na drugi pa upodabljajo socialne razmere, kot v Clowesovem Svetu duhov, ali človekova bolezenska stanja, kot v zbirki knjig Davida B.-ja Na božjastni poti. Tudi ti trije kultni izdelki so že pristali v slovenskih knjigarnah, Na božjastni poti že z drugim delom. V zadnjem času so se nam ponudili še prevodi štirih legendarnih francoskih pustolovskih stripovskih zvezkov o humorno-jeznem Iznogudu, ki ga je ustvaril velikan med pisci stripov, René Goscinny, trenutno pa ta strip izhaja na kulturnih straneh Dela. Zaradi pomanjkanja kakovostnih stripovskih zvezkov za mlade in najmlajše, ki ne bi prihajali samo iz izrazito komercialnih Disneyjevih voda, nas razveseli dejstvo, da je novembra izšel strip Mali Guj in njegov Zmuj hrvaških ustvarjalcev Darka Macana in Frana Petruše, vidnih stripovskih avtorjev pri naših sosedih.