Podobno razmišlja Joseph Ratzinger, papež Benedikt XVI., ki se prav v teh dneh mudi na Svetovnih dnevih mladih v rodni Nemčiji. V eni svojih pridig (objavljena je bila tudi v knjigi, ki je nedavno izšla v Italiji, z naslovom Benediktova Evropa - V krizi kultur) je aprila, tik preden je umrl Janez Pavel II., dejal, da je Evropa razvila kulturo, ki do danes ni bila značilna za človeštvo, saj povsem izključuje Boga iz javne navzočnosti. Človeški problemi se po njegovo rešujejo s popolnim prezirom do Boga, kar pa "Evropo vodi na rop prepada". Evropa naj bi šla v svoji laičnosti predaleč. Pretirava se s posameznikovo svobodno izbiro, s katero naj bi se opravičevala celo umor in terorizem. Zato ne preseneča, da so se pisci evropske ustavne pogodbe, za katero kaže, da še lep čas ne bo potrjena v vseh državah Evropske unije, izognili omembi Boga v njeni preambuli. Po eni izmed študij o evropskih vrednotah samo 21 odstotkov Evropejcev meni, da je vera zanje pomembna stvar. Po raziskavi ugledne ameriške javnomnenjske hiše Gallup je lani samo petnajst odstotkov Evropejcev enkrat na teden hodilo k verskim obredom (v Sloveniji je ta odstotek nekaj nad dvajset odstotkov), medtem ko je ta odstotek pri Američanih precej višji. Enkrat na teden naj bi k verskim obredom hodilo 44 odstotkov Američanov. V reviji Newswek v članku Vrnitev krščanstva ugotavljajo, da je zato glavna želja novega papeža vnovično pokristjanjenje Evrope. Kako mu bo to v praksi uspelo, je seveda izziv za celotno Cerkev. Zanimivo in aktualno je papeževo razmišljanje o islamskem terorizmu. Evropska pretirana laičnost naj ne bi motila samo kristjanov, ampak tudi muslimane. Muslimani naj se ne bi počutili ogroženi zaradi krščanskih moralnih temeljev, ampak zaradi cinizma laične kulture, ki zanika tudi njihove verske temelje. Tako naj se islamski terorizem ne bi toliko hranil iz trka civilizacij ali pomanjkanja vere in žalitev Boga, kot želijo prikazati neverni.