Glede na to, da gre praviloma za premožno populacijo, prelomnih trenutkov nič več ne beležijo brneče kamere in bliskajoči fotoaparati. Prizori se samo še nalagajo v spomin digitalnih kamer, od koder bodo v družinske albume romali šele po skrbnem izboru vse družine. Ta sodobni način oblikovanja spomina je samo ena od mnogih navideznih skrajnosti dogodka. Na eni strani obred s tristoletno tradicijo dekan podiplomske šole je namreč govoril kar v latinščini na drugi pa tehnično skrajno posodobljen prenos slike v vse kotičke prizorišča. Dogajanje so lahko nemoteno spremljali tudi tisti v zadnjih vrstah avditorija. V njem je ne nazadnje sedelo precej odlično občinstvo iz najrazličnejših delov sveta. Tako pisane druščine, kot se je zbrala tega dne v New Havenu v ameriški zvezni državi Connecticut, resnično ni mogoče srečati prav pogosto. Starši Williama Duncana Crosbyja III., Josepha Tate Gardnerja III. ali Van Harrison Stokesa IV. se namreč nikjer drugje ne bi srečali z družino Fuphan Chouja, Rajni Anne Sethi, Ming-Kun Zhouja, Mahoko Eguchija, Aleksandra Miloševića ali Saše Petra Oblaka. Prav zares, med priimki, natisnjenimi v letošnjem programu, sta se znašla tudi dva slovenska ob Oblaku najdemo še Oskarja Skrinjarja.