Na vhodih v mesta so v pravi socialistični maniri ob cesto postavili ogromne kamnite ali železne spomenike, ki pa z ogromnimi grbi ali napisi niso bili nezanimivi. Tu in tam je samevalo gradbišče. Dvigalo je nemo štrlelo v zrak, ogrodje bloka je čakalo na boljše čase, gradbeni material so pokradli. Ker je število vozil s tistimi nakradenimi in uvoženimi iz Nemčije poraslo, število bencinskih postaj pa je bilo že od nekdaj skopo, so se ljudje v boju za vsakdanji kruh znašli. Kar ob cesti je vzniknil kiosk z avtodeli in kanistri, polnimi olja in bencina, avtomobilski tank pa se je polnilo, kot je običajno pri vinogradnikih, ko je sod že zelo prazen in več ne teče iz pipe: s plastično cevjo na poteg. Zamaščeni možakar je en konec cevi vstavil v kanister, drugega v usta, poznavalsko potegnil,odmaknil iz ust, začasno začepil s prstom in brž vtaknil v tank ter trikrat pljunil, kamor je že naneslo. Pa "klempalo in krampalo" se je kar na licu mesta po motorju in plašči so se krpali pred kioskom. Tako zlizanih, brez zarez, kot jajce gladkih še nisem videl. Da, kasneje na Kubi.