Gneča v planinah. Vsekakor gneča v planinah povzroča v poletnem času preglavice tudi Planinski zvezi in tistim, ki želijo na višinah vzdrževati red in čistočo. V soboto je na Kredarici na nekaterih mestih okrog koče prav nadležno zaudarjalo. Planinska zveza se je pretekli teden pohvalila, da so do sedaj v visokogorju namestili že šestnajst čistilnih naprav. Letos kar tri. Na Poštarskem domu na Vršiču, koči na Pikovem pod Peco in na Grohotu pod Raduho. Skrb za to se je začela najintenzivneje po osamosvojitvi, ko so začeli zamenjevati dizelske agregate z vetrnicami (v gorah je vetra na pretek) ali fotovoltaičnimi celicami. Za laike, sončnimi celicami. Izvedli so tudi raziskavo, kam tečejo odpadne vode. PZS na leto zagotovi 300.000 evrov za vzdrževanje planinskih koč. Za primerjavo, v Avstriji jim zagotavljajo letno sedem milijonov evrov. Franc Ekar, predsednik PZS je rekel, da tam država pač ve, kaj pomeni turizem in kaj prinaša denar v državno blagajno. Konec julija so praznovali tudi 60-letnico od začetka obnove planinskih poti in infrastrukture, kajti med vojno je bilo vse uničeno. Pred šestdesetimi leti je bil preplezan zadnji steber v Triglavski steni, ki je poimenovan po Jožu Čopu. To ni najtežja pot, vendar, ker je preplezana zadnja, je nekako še bolj mistična in simbolnega pomena. Pred časom jo je preplezal tudi Janez Janša, zato je v soboto na vrhu Triglava dobil enak certifikat, kot že 134 alpinistov pred njim.