Maročani popijejo zelo veliko metinega čaja. Čaj ali maroški viski nalivajo tako, da spretno dvignejo čajnik visoko v zrak, da steče v kozarec ozek, droban curek in na vrhu pusti peno kot pri pivu ali kapučinu. Potovanje v kakšno muslimansko državo v času ramadana, torej v devetem mesecu v muslimanskem lunarnem koledarju, ki je obenem tudi najsvetejši mesec, je prav posebno doživetje. To je čas posta od zore do mraka in v tem času je prepovedano jesti, piti, kaditi in spolno občevati. Najteže je prvi dan posta, ko telo še ni navajeno na poldnevni post. Prav zabavno je bilo opazovati zehajoče trgovce na bazarjih, kako so pozno popoldan pogledovali na uro in odštevali dolge minute, ko jih bo imamov glas poklical k jedi. Pol ure pred klicem so bile ulice polne ljudi, ki so nakupovali, se drenjali ali se usedli v najbližjo restavracijo, ko je manjkalo le še nekaj minut do klica, pa so bile popolnoma prazne. Tudi promet je zamrl. Ob klicu so vsi kot sestradani volkovi planili na hrano in vodo.