Njihovi ledeniki so se stalno gibali, saj so med malo ledeno dobo silili precej bolj daleč v nižino, ko so si po letu 1560 sledila deževna poletja. Življenje v Alpah je bilo vedno težko: tam je bilo veliko kmečkih revežev in nevednežev. Ljudje so se izogibali krajem, kjer sta bila led in mraz stalna gosta. Leta 1546 je bil ledenik Rhone neznansko velika količina ledu, s čelom, ki je bilo višje od 15 metrov in s širino najmanj 200 metrov. Danes ta ledenik počasi izgineva. Tega leta ga je obiskal astronom Sebastian Münstere in zapisal, da je voda, ki teče iz njega, snežno bela in polna koščkov ledu in da je to izvir reke Rhone. Takrat je lahko še prijahal k vznožju ledenika, katerega jezik se je raztezal v dolino, danes je treba iti navzgor peš, po strmi in nevarni poti. V 16. stoletju je bil Chamonix temačna in ubožna fara med golimi gorami, obkrožena z ledeniki. Sonca niso videli tudi po pol leta. Leta 1575 jo je obiskal neki menih in opisal, da je vse pokrito z ledom in da je vsa polja odneslo. Leta 1584 je naključni popotnik pil vino, hlajeno z ledom iz Besançona v Juri. Led naj bi okoliški prebivalci pridobivali v neki jami. Vsako noč so vanjo prihajali kmetje in lomili led za vinske kleti v Besançonu. Še leta 1901 so v jami nakopali 190 ton ledu. V letih 1599 in 1600 so alpski ledeniki pritiskali v doline kakor še nikoli prej in bili najmanj kilometer dlje od današnje meje. Rušili so vse pred seboj in uničili marsikatero naselje. Leta 1615 je ledenik La Rosiére opustošil triinštirideset hektarjev plodne zemlje, tako da je ostalo samo kamenje in nekaj malega gozda, izginilo pa je osem hiš in sedem skednjev. V vsej Evropi se je med letoma 1560 in 1600 ozračje zelo ohladilo, trgatve grozdja so bile pozneje, bilo je tudi zelo nevihtno. Te podnebne spremembe so zelo vplivale na cene živil. V Švici, na Madžarskem in v nekaterih delih Avstrije je proizvodnja vina padala. Avstrijska vina so imela zaradi hladnega podnebja zelo malo sladkorja in bila tako draga, da je velik del prebivalstva raje pil pivo. Posledica lakote so bile epidemije in z njimi se je razpasel lov na čarovnice; obtoževali so jih za nenormalne vremenske razmere. V nemškem mestecu Wisensteig so leta 1563 zažgali kar triinšestdeset čarovnic, med letoma 1580 in 1620 pa so samo v okolici Berna zažgali tisoč čarovnic. Preganjanje čarovništva je doseglo vrhunec v