Iz poročila se vidi, da se je v Trstu v drugi polovici leta 1907 razvnel neizprosen boj med socialdemokrat-skimi in narodnimi strokovnimi organizacijami. Za njihovo ustanovitev so stekle priprave takoj po majskih državnozborskih volitvah,50 na katerih so bili v Trstu izvoljeni štirje italijanski socialdemokratski poslanci, med njimi tudi dva sindikalna tajnika, Pittoni in Pagnini.51 Po oceni Edinosti so približno tretjino glasov za socialdemokratske kandidate dali slovenski delavci. Po volitvah je jasno, je zapisala, da je delavstvo "glavna moč naše narodne stranke", ki se mu mora posvetiti vsa skrb.52 Na tržaški povolilni konferenci JSDS so ugo-tovili, da so socialdemokratski uspehi spodbudili narod-njake k organiziranju slovenskega delavstva na "narod-ni" podlagi. J. Kopač je v razpravi poudaril: "Sociali-stično se je glasovalo le tam, kjer je strokovna orga-nizacija na čvrstih nogah". Zato so socialnodemokratski zaupniki menili, da je treba delavstvo najprej organi-zirati v strokovne organizacije in mu v njih pojasnjevati pot do rešitve narodnega in jezikovnega vprašanja, ki igra v sedanjih razmerah, še posebej v Trstu, veliko vlogo. Okrajni odbor JSDS v Trstu je samokritično pri-znal, da se je zaradi preobremenjenosti z delom "moral dostikrat enostavno prilagoditi sklepanju in postopanju italijanskega (socialnodemokratskega op.p.) odbora". To je veljalo tudi pri sestavljanju kandidatne liste na državnozborskih volitvah na Tržaškem, kjer je itali-janska socialdemokratska stranka postavila vse kandi-