žave se kažejo v pogostem uriniranju, in sicer več kot osemkrat na dan, močnem in nenadnem siljenju na vodo ponoči, približno eni tretjini bolnikov pa uhaja tudi manjša ali večja količina urina. Zaradi teh simptomov so onemogočeni normalni socialni kontakti, lahko pa se pojavijo še težave pri spolnem življenju. Pri teh bolnikih se tudi močno zmanjša delovna sposobnost. Zaradi nezmožnost normalnega dela taki bolniki pogosto menjajo delovno mesto. Pri moških je zaradi teh simptomov poznan tudi alkoholizem. Od vseh kroničnih bolezni prav čezmerno aktiven sečni mehur najbolj okrni kakovost življenjskih aktivnosti. Mnogi so prepričani, da je to davek starosti, s katerim se morajo sprijazniti, zato o bolezni pri zdravniku praviloma ne spregovorijo. Postavljanje diagnoze Zelo pomembno je postaviti pravo diagnozo. V pomoč nam je vprašalnik pasm – V8, ki ga izpolni bolnik. Če je bolnik zbral 8 ali več točk, je velika verjetnost, da ima pasm. Posebej pri moških moramo biti pozorni na težave, ki jih povzroči povečana prostata, saj lahko oponašajo težave pri pasm-u. Pogosto moramo za natančno diagnozo opraviti še posebne urodinamske meritve mehurja in izključiti težja nevrološka obolenja. Zdravljenje simptomov Zdravljenje je večstopenjsko. Pomembno je bolnika prepričati, da je težava ozdravljiva. Že samo prepričanje o uspehu je pol poti k ozdravitvi. Najprej poskusimo bolnika naučiti normalnega odvajanja vode. To vključuje fizioterapijo, vedenjsko terapijo, spremembo življenjskega sloga in spremembo nekaterih prehranskih navad. V prehrani je treba omejiti pravo kavo, alkohol, umetna sladila in sladkor. Pomagamo si z elektrostimulacijami za krepitev mišic medeničnega dna, vodenjem urnika mokrenja, metodami povratne informacije o delovanju mehurja in ne nazadnje tudi z zdravili. Zdravil je več vrst (npr. tolterodin – Detrusitol sr), delujejo pa približno enako, to je z zaviranjem muskarinskih receptorjev v steni mehurja. Sproščajo gladke mišice mehurja, ki se zato lahko bolj napolni, preden se pojavijo refleksi za praznjenje. Kot druga zdravila imajo tudi ta lahko nekaj neželenih učinkov, vendar bolniki zdravila večinoma dobro prenašajo. Pomembno je poudariti, da je zdravljenje dolgotrajno, v glavnem celo dosmrtno.