Ko je umrl maja 1953 šentjakobski dekan Franc Šenk, ta velika župnija pol leta ni bila zasedena. Ko je bil meseca novembra tja poklican šmarješki provizor Andrej Karicelj, je Šmarjeta ob njegovem slovesu "žalovala in jokala", v Št. Jakobu pa je bilo veselje nepopisno, saj so si prav njega želeli za svojega novega župnika. Slovesna inštalacija 1. novembra 1953 je bila velik dogodek za faro, saj jo je vodil kanonik prelat Rudolf Bli ml, za cerkveno petje pa je priskočil na pomoč prof. Silvo Mihelič, ki je prav za to priložnost z zborom naštudiral svojo novo kompozicijo. Flora Rauter je zložila pesem v pozdrav, v kateri je novemu župniku želela v tretji kitici: "Naj cerkev na griču postane Vam Tabor,/ nikdar ne Kalvarija - kraj bolečin." Kakor da bi že slutil, kaj vse ga še čaka v novi fari, je prosil Karicelj v svojem nastopnem nagovoru Boga, naj mu da moč, da bo vztrajal tudi tedaj, ko mu morda ne bodo vzklikali kot danes "hozana", ampak "križaj ga!".