Po besedah belgijskega biokemika Christiana de Duva sestavlja človeka nekaj sto vrst celic, ki se močno razlikujejo po velikosti in obliki; od živčnih celic, katerih vlakna so lahko daljša od enega metra, majcenih rdečih krvnih celic v obliki diska pa do paličastih fotocelic v očesu, ki pripomorejo k vidu. Razpon velikosti celic je precejšen to je še posebno očitno v trenutku spočetja, ko se en sam utripajoč spermij sooči z jajčecem, ki je 85.000-krat večje od njega (kar postavlja moško zavojevanje v povsem drugačno luč). V povprečju pa človeška celica meri 20 mikronov, torej okoli dve stotinki milimetra. Tako majhnih reči sploh ne moremo videti. A kljub svoji majhnosti gosti celica več tisoč zapletenih struktur, kot so na primer mitohondriji, in na milijone molekul. V najbolj dobesednem smislu se celice razlikujejo tudi po živosti. Denimo, vse vaše kožne celice so mrtve. Malce mučna je misel, da noben centimeter vašega površja ni živ. Če ste odrasla, povprečno grajena oseba, s seboj prenašate okoli 2 kilograma mrtve kože, od katere se vsak dan odlušči več milijard majcenih delcev. Potegnite s prstom po prašni polici, pa boste vzorec v veliki meri zarisali v stari koži.