Načelo ločenosti verskih skupnosti in države omogoča, da je država ne le religiozno, temveč tudi svetovnonazorsko nevtralna. Če država želi zagotavljati enako obravnavo in participacijo vseh državljanov in državljank, ne glede na njihova verska ali nazorska prepričanja in načine življenja, je neizbežno nujna njena nevtralna pozicija. V nasprotnem primeru s promoviranjem kateregakoli verskega ali svetovnonazorskega prepričanja v svojih strategijah, ukrepih in zakonih diskriminira drugače misleče in njihove načine življenja. V tem smislu nekatere poteze in odločitve trenutne vlade neprijetno presenečajo, saj dajejo prednost in posredno vsiljujejo osebna prepričanja aktualnih ministrov. V osnutku Strategije za dvig rodnosti, ki jo je pripravila delovna skupina Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, lahko beremo, da je prva temeljna smernica strategije ugotovitev, da je življenje vrednota: »Vlada RS sprejema temeljno stališče, da je življenje od trenutka spočetja do naravne smrti vrednota.« (1) Eden od ukrepov, skladnih s to smernico, je omejitev dostopa do splava: »Pristojni organ poostri standarde zdravniške komisije, ki obravnavajo predlagane splave. Država krije stroške splava samo v primeru, da je ta po oceni zdravniške komisije nujen za zdravje nosečnice. V nasprotnem primeru se prekinitev nosečnosti izvede na stroške nosečnice.« (2)