Jaz pravim, da mora človek v življenju imeti svoj fokus: vedeti mora, kdo je, kaj hoče in kam gre. To še posebej velja za žensko, morda ravno zaradi naše ranljivosti – ženska mora vnaprej vedeti, da bo preživela, tudi če ji zgori hiša, če jo zapusti tip in podobno. In treba je znati preživeti primitivizem in obrekovanje. To pa znam dobro.
| Beseda | Osnovna oblika | Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike |
|---|---|---|
| Jaz | jaz | osebni zaimek; 1. oseba, ednina, imenovalnik |
| pravim | praviti | glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, ednina |
| da | da | podredni veznik |
| mora | morati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
| človek | človek | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |
| v | v | predlog; mestnik |
| življenju | življenje | samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik |
| imeti | imeti | glavni glagol; nedovršni, nedoločnik |
| svoj | svoj | povratni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik |
| fokus | fokus | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne |
| vedeti | vedeti | glavni glagol; nedovršni, nedoločnik |
| mora | morati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
| kdo | kdo | vprašalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik |
| je | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani |
| kaj | kaj | vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik |
| hoče | hoteti | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani |
| in | in | priredni veznik |
| kam | kam | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| gre | iti | glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina |
| To | ta | kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik |
| še | še | členek |
| posebej | posebej | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| velja | veljati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
| za | za | predlog; tožilnik |
| žensko | ženska | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik |
| morda | morda | členek |
| ravno | ravno | členek |
| zaradi | zaradi | predlog; rodilnik |
| naše | naš | svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, ednina, rodilnik, množina svojine |
| ranljivosti | ranljivost | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik |
| ženska | ženska | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik |
| mora | morati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
| vnaprej | vnaprej | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| vedeti | vedeti | glavni glagol; nedovršni, nedoločnik |
| da | da | podredni veznik |
| bo | biti | pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani |
| preživela | preživeti | glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol |
| tudi | tudi | členek |
| če | če | podredni veznik |
| ji | on | osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost |
| zgori | zgoreti | glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
| hiša | hiša | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik |
| če | če | podredni veznik |
| jo | on | osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost |
| zapusti | zapustiti | glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
| tip | tip | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |
| in | in | priredni veznik |
| podobno | podobno | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| In | in | priredni veznik |
| treba | treba | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| je | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani |
| znati | znati | glavni glagol; nedovršni, nedoločnik |
| preživeti | preživeti | glavni glagol; dovršni, nedoločnik |
| primitivizem | primitivizem | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne |
| in | in | priredni veznik |
| obrekovanje | obrekovanje | samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik |
| To | ta | kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik |
| pa | pa | priredni veznik |
| znam | znati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina |
| dobro | dobro | splošni prislov; nedoločena stopnja |