Kljub nekaterim razhajanjem glede Ukrajine in boja proti terorizmu je tokratno srečanje že uvodoma pokazalo, da si državi prizadevata minimizirati vse morebitne razlike. Pri Ukrajini se zadovoljujeta s posplošenim pozivom k svobodnim in poštenim volitvam, glede dokaj ostrih odmevov z druge strani Atlantika ob prisilnem stečaju ruskega kronskega dragulja Jukosa pa tudi ni nihče pričakoval, da bo Nemčija povzdignila glas. Ne nazadnje je vse bolj energetsko odvisna od Rusije, trenutno z ruskim plinom pokriva kar 40 odstotkov svojih potreb po tem gorivu. Nemčija se tako sploh ni odzvala na očitno ponovno nacionalizacijo ruske naftne industrije, še več, prek konzorcija evropskih bank, ki mu načeluje Deutsche Bank, se Gazprom pogaja o deset milijard evrov vrednem posojilu, s katerim bi spravil pod državno okrilje rusko naftno industrijo. Nemška vlada je ob tem trdno zamižala, ker se ni hotela vmešavati v zasebne gospodarske aktivnosti, čeprav je bilo jasno, da s tem Schröderjev kabinet podpira samo Putinovo politiko, ki vse bolj duši zasebno iniciativo v strateških gospodarskih panogah. (de, agencije)