Vprašanje pa je, koliko od visokega, kljub vsej bojevitosti resnično humanističnega duha Scharnhorsta in Gneisenaua je dejansko prešlo v armado in v njej tudi ostalo. Posamezen pomemben in dober človek lahko da celo vrsto pobud; a kaj od tega bo ostalo v trajni, žilavi masi resničnosti, ki jo je hotel spremeniti? Kaj od tega bo ostalo v primeru, ko gre za armado, za institucijo, katere cilj je ubijanje in ki je že od pamtiveka zgrajena na grobi morali, na poveljevanju in pokorščini? Napoleonova vojna filozofija, tako prepričljivo povzeta v sloviti knjigi "O vojni" generala von Clausewitza, je postala tudi filozofija pruskega generalštaba, tekom stoletij celo vse bolj in bolj. Vprašljiv je tudi dolgoročni učinek liberalnih in humanih idej Scharnhorsta. Stare pruske razredne tradicije so kasneje v armadi spet oživele in se pomešale z novimi disciplinami, z novimi tehničnimi možnostmi in surovostmi.