V mestu se z baronom von Steinom začne demokracija, čeprav je bil ta izraz še prepovedan. Stein je utemeljitelj mestne samouprave z voljeno skupščino in magistratom. To je dosežek, ki se je ohranil za trajno. Še v 20.stoletju so pruska velika mesta zbujala občudovanje vsega sveta in bila vzor upravljanja z mestno javno imovino. Toda še v zgodnjem 20.stoletju, in takrat še posebno, je bilo nasprotje med mestno demokracijo in državnim kvaziabsolutizmom neverjetno globoko; nasprotje, ki je bilo zgodovinsko pogojeno s tem, da je baronu von Steinu njegova reforma uspela le napol, da je vpeljal novi red le v mestih, ne pa tudi v državi. Do nacionalne skupščine, kakršno si je zamišljal kot krono svojega dela, žal ni prišlo. Demokratizirala naj bi se tudi armada, tako vsaj so si želeli sami poveljniki, ki naj bi jo prevzeli; demokratizirala, ali bolje rečeno, nacionalizirala, se prepojila s patriotičnim duhom in se postavila družbi na razpolago, namesto da je zahtevala od družbe samo predpravice. Razglasili so splošno vojaško obveznost. Njena izvedba pa je ostala na pol poti zaradi omejitev, ki jih je naložil pruski vojski Napoleon, kar pa so zvito in prikrito vendarle izigravali. Množična armada je izum francoske revolucije, ki se ga je polastil Napoleon in ga uporabil za svojo uničevalno strategijo. Novi duh, nova sredstva niso mogla trajno ostati le v francoski posesti. Duhovno so stali pruski vojaški reformatorji, Scharnhorst, Gneisenau, Clausewitz prav tako visoko kot Carnot in Saint-Cyr; imeli pa so več spoštovanja do človeka kot Napoleon. Da so z ljudsko armado prevzeli tudi Napoleonovo uničevalno strategijo, vso to novo, trdo filozofijo vojne kot "nadaljevanje politike z drugačnimi sredstvi", tudi to je bilo pač že v naravi stvari same. Lahko bi jim šteli v zlo, da so hodili v šolo pri Napoleonu; toda Napoleon je bil tisti, ki je zgradil to šolo in prisilil učence, da so hodili vanjo.