Je šlo torej ob seji sveta LDS v resnici za opozicijo Gaber proti Drnovšku, v kateri se je Gaber zadnji trenutek umaknil? Koliko glasov bi dobil, če bi se odločil kandidirati, je nesmiselno ugibati, vendar je res, da je Golobič dosegel razmeroma skromen rezultat. Podprli sta ga sicer dve tretjini tistih, ki so glasovali, vendar je bil edini kandidat, in to Drnovškov da gre za njegovo izbiro, je predsednik stranke izrecno zapisal kar na vabilu. Poleg tega je predsednik LDS »kampanjo« za Golobiča, ki se je intenzivno začela že pred kongresom stranke, končal na predvečer seje sveta kar na TVS. Ne glede na oceno uspešnosti rezultata pa je res, da je Golobič dobil priložnost, ki bo trajala do jeseni, saj se zdi, da dokler bo predsednik stranke Drnovšek, razlike tako ali tako ne morejo biti izrečene, vsej ne javno. Z Drnovškovim morebitnim odhodom se bo situacija spremenila. Prav v strahu pred to spremembo pa leži, kot je videti, velik del argumentov za Drnovškovo odločitev za Gregorja Golobiča, ki naj bi zagotavljal nekakšen trden »link«, ki bi Drnovšku omogočal dovolj neposreden vpliv na delovanje stranke, tudi v primeru, da bi postal »nadstrankarski« predsednik republike. Čeprav je res, da vsak človek prej ali slej razmišlja s svojo glavo, kar nedvomno velja tudi za Golobiča.