njegovim vodstvom pojavilo v Jeruzalemu pred krščanskim kraljem Badouinom II. in ga prosilo, naj jim dovoli, da varujejo romarsko pot iz Jafe v Jeruzalem. Kralj jim je dovolil in jih nastanil v svoji palači, ki je stala na kraju, kjer je bil nekoč Salamonov tempelj. Vitezi so nato pred jeruzalemskim patriarhom dali zaobljubo čistosti, pokorščine in revščine. Ker so bivali na kraju, kjer je nekoč stal Salamonov tempelj, so jih imenovali vitezi templja ali templjarji; tako pravi uradna zgodovina njihovega reda. Ker so bili revni, so jih mnogi obdarovali in kmalu so postali zelo bogati. Leta 1125 se je skupinici templjarjev pridružil drugi Hugo, Hugo iz Champagne. Leta 1128 se je pet vitezov templjarjev vrnilo v Francijo, trojica s Hugom iz Champagne na čelu pa je ostala v Sveti deželi. Dotlej se ni še nikoli zgodilo, da bi za ustanovitev viteško-verskega reda sklicali koncil. Toda sveti Bernard iz cistercijanske opatije Clairvaux je sklical koncil leta 1128 v Troyesu. Papeža seveda ni bilo zraven, prisotno je bilo le precej francoskih škofov in predstojnikov samostanov. Hugo de Payns je predlagal, da bi ustanovili meniško-vojaški red, katerega jedro bi na začetku sestavljalo devet templjarjev. Koncil se je strinjal in zadolžil svetega Bernarda, da izdela in zapiše pravila novega reda. Pravila so bila meniška, cistercijanska (ubožnost, čistost, pokorščina), vendar tudi vojaška. Vrsta pravil je namreč določala, kako naj se templjarji obnašajo v boju s sovražnikom. Notranja organizacija reda pa je bila presenetljivo orientalska in podobna organizaciji skrivne zveze asasinov, s katerimi so prišli templjarji v stik v Siriji. Delitev templjarjev na velike mojstre, priorje, viteze, plemiče in laike je zelo podobna tradicionalni hierarhiji asasinov, ki so pod vodstvom »starca z gore« dosegli največja moč in vpliv. Celo barve oblačil so imeli podobne; templjarji so imeli bele obleke z rdečim križem na levi rami, asasini pa so nosili rdeča naglavno ruto in pas ter belo obleko. Tudi cilj je bil pri obojih enak - kot neodvisna moč služiti svojim verskim nazorom. Prvi je o skrivni zvezi asasinov poročal že Marco Polo, ko je potoval preko Perzije na Kitaj