RENER: Če družino že mitiziramo, se mi zdi pomembno, da ta mit umestimo v prihodnost. Kajti v preteklosti je bilo družinsko življenje in otroštvo kar preberimo si še enkrat Prvotno besedilo življenja vse prej kot idealno. Tudi sama sem toliko romantična, da verjamem, da je družinsko razmerje možno vzpostaviti kot razmerje enakih ljudi, enakih v pravicah, čustvenih investicijah, ne le kot razmerje tradicionalne hierarhije, kjer je moški več vreden od ženske, oba skupaj pa več od otrok, ki morajo predvsem ubogati in poslušati. Kar zadeva mitiziranje družine, pa bi rada opozorila še na to, da lahko preveliko zatekanje v družino, v ta mali krog intimnosti in zasebnosti, vodi tudi v izolacionizem, politično apatijo. Nevarno je lahko tudi na osebni ravni. Ko se ti namreč ta mali, intimni svet podre in ti svetovi se redno podirajo ti ne preostane drugega kot agresija proti bližnjim...