In kaj se je meni dogajalo po postu? Najprej sem ga z lahkoto podaljšal na 21 dni. Ko sem prenehal, nisem čutil nobene potrebe po hrani. Sokovi, doma, v bližnji kavarnici, kjer stiskajo tudi zelenjavo, v bifejih Mercatorja in v bifejih ob črpalkah na avtocestah omogočajo redno postno pitje sokov. Ohranil sem vsakdanji sprehod na Ljubljanski grad, vsaj enkrat na dan, telovadba iz Mosta na Soči mi je postala navada, dodal sem še ples na jazz (igra mi Armstrong), dva meseca se umivam zgolj z mrzlo vodo … Tlak včasih poskoči, ampak mislim, da zaradi poskoka v možganih … Preden sem si pripravil presni obrok, sem si kupil največji (s premerom 33 centimetrov) in najlepši nizek krožnik in oster nož za zelenjavo. Na krožniku tudi režem zelenjavo. Ko pojem, pomijem krožnik, nož in vilice. Ni deščic … Ne štedilnika ne pomivalnega stroja nisem prižgal že od maja. Pred postom sem tehtal 97, dan današnji 85 kilogramov, vmes je bilo že tudi več … Počasi drsim navzdol … In seveda »prekrški«: s prijatelji sem jedel sardelice, orado, hobotnico, morskega psa, pa gobjo juho in tudi torto ob rojstnem dnevu Donne Vide. Ob nekem drugem rojstnem dnevu sem pojedel krožnik pršuta in pest piškotov. Brez slabe vesti, nič ni bilo narobe. In spil sem ponujene kozarce vina in trkal s krigli (a malimi) črnega piva. In na koncu šilce? Da, seveda. A ne vsak dan. Vendar je presna hrana moj, vsaj zdaj, daleč najbolj pogost obrok, ki je dosegljiv že skoraj povsod. Res pa je, da jem najraje doma, ker imam izbiro kozjih sirov, od skute pa do starih »z vonjem«, vrsto semen in oreškov in pa, vsaj za sedaj, nepogrešljivo hladno stisnjeno bučno olje, torej olje iz nepraženih bučnih semen. Kisa in soli ne uporabljam, zbir zelenjave, sirov in semen ter oreščkov ima toliko odličnih okusov, da dodatki motijo. Če se bom še postil? Da, verjetno avgusta, skupaj s Tajo, ko bo prišla domov iz Mosta na Soči. Tja gre predvsem zato, da bo zadnja med Vetrovci odvrgla vžigalnik. In si vse morda vestno zapisala. Mešanica zelenih solat, paradi`nika, paprike, In še nekaj: po glavi mi roji kup pekoče paprike, bučk, kumar, redkvic, čebule, novih idej. Za vse je prostor … kozjega sira, kozje skute, pinjol, mandljev v Jože Vetrovec lističih, hladno stisnjenega bučnega olja ... peteršilja (zelenega in korenino) in vodo, kot za juho. In od sobote naprej spet normalno lulam. Pa še prebava se mi urejuje. Sedaj pa upam, da bo. Pričakujem, da bodo šli tudi kilogrami dol. Jem sicer vse, seveda veliko več presne zelenjave in sadja, pa manj mesa, čim manj kruha, krompirja. Ne pijem sladkih gaziranih pijač in sokov, piva tudi ne, kakšen kozarec vina pa. Med postenjem in od njega naprej me še ni bolela glava, prej sem imela večkrat