Ob čaju, mleku in še toplem rogljičku sem se počasi prebujal v nov dan. Zgovorna lastnica majhnega lokala je bila vesela zgodnjega obiska. Dovolj je bilo nekaj španskih besed in že me je zasula s prijetno zvenečo, a malo težje razumljivo argentinsko španščino. Začuda sem jo povečini razumel - vsaj zdelo se mi je tako. Na robu mesta naj bi me res čakal park, zaradi katerega sem se odločil narediti manjši ovinek med dolgo potjo proti argentinski prestolnici.