Po Križajevem odhodu se vsa stvar umiri, začnejo pa se drugačne težave, saj ni več vrhunskih dosežkov. Tudi akcija Podarim dobim ni več tako donosna, kot je bila sredi osemdesetih let. Tona tolaži Slovenijo, da prihaja neverjetno nadarjena mlada generacija, toda ljudstvo hoče uspehe takoj in mu prvič ne verjame. Hkrati Tona dobi ponudbo italijanske reprezentance, naj v njej prevzame direktorske posle. Velike denarje zavrne in počasi oblikuje novo strokovno skupino, potem ko mu v tujino zbežijo najboljši trenerji, ki postavijo na noge med drugim najuspešnejšo moško reprezentanco na svetu - norveško. Tona se preizkusi tudi kot politik in na prvih večstrankarskih volitvah v Sloveniji kandidira na listi SDP. Kasneje bo stranko zamenjal in kandidiral na listi Demokratske stranke. Slovensko smučanje medtem, kar zadeva rezultate, tone vse globlje. Leta 1990 Tono na piko vzame vzhajajoča zvezda slovenskega raziskovalnega novinarstva Vinko Vasle, ki izbrska podatke o njegovih »nečednih rabotah, da o njegovi nestrokovnosti niti ne govorimo«. Tona toži Vinka Vasleta, a kasneje stvar uredita s poravnavo. Tona v osemstranskem intervjuju v Mladini vehementno zavrne vse očitke.