Enačba je bila preprosta: Inter je v zaostalem 22. krogu serie A proti drugouvrščeni Romi potreboval zmago in tudi uradno bi lahko proslavil petnajsti domači naslov, drugi zaporedni in prvi na igrišču, osvojen po letu 1989. Nič čudnega torej, da se je na kultni San Siro zgnetlo toliko navijačev črno-modrih, kolikor se jih je lahko, in da so te množice podobnih dogodkov lačnih privržencev pripravili prav vse za veliko proslavo težko pričakovanega uspeha. A to so bili računi brez krčmarja, vlogo slednjega pa je seveda odigrala Roma. Ta je še enkrat pokazala, da tisti iz Manchestra ni bil njen pravi obraz, in se je Interju postavila po robu, odločena, da mu bo, če mu že ne more vzeti naslova, vzela vsaj užitek ob slavju na prepolnem domačem štadionu neposredno po obračunu z edinim pravim tekmecem in užitek ob hvaljenju, da je bil naslov osvojen brez poraza. Rimljane je v 44. minuti v vodstvo popeljal Simone Perrotta, toda domači so že v 52. minuti izenačili, nato pa so vse moči usmerili v napad. A zaman. Adriano je sicer uspel zadeti prečko, toda še precej bolj uspešna je bila Roma, ki je ob koncu srečanja iz protinapadov prišla kar do dveh zadetkov in Milančanom zadala prvi prvenstveni poraz v letošnji sezoni ter proslavo prestavila za nedoločen čas. »Seveda si ne delamo iluzij in še kako dobro vemo, da bo Inter zasluženo postal italijanski prvak. A želeli smo na vsak način dokazati, da med njegovo in našo ekipo ni velike razlike, če sploh je kakšna. Pa ne samo to, zmagati smo želeli tudi zato, ker nas čakata še dva obračuna v finalu italijanskega pokala, in v tej luči nam bo ta uspeh dal ogromno samozavesti,« je po koncu srečanja povedal branilec Rome Matteo Ferrari, medtem ko na drugi strani niso skrivali velikega razočaranja.