Pritisk se je še stopnjeval. Stranka oz. neki tovariš, ki je stanoval v podstrešnem stanovanju v župnišču, je začel s kontinuiranim oviranjem Tomčevega dela (Tomc je bil eden največjih slovenskih skladateljev zborovske glasbe). Od julija 1952 dalje je tovariš po cele dneve na najvišji jakosti poslušal radio, »da je bobnelo po vseh stanovanjskih prostorih v hiši in se je razlegalo daleč naokrog«. V novembru je zvočnik montiral še zunaj svoje sobe, tako rekoč nad Tomčevo glavo, radio pa puščal prižgan ne glede na to, ali je bil v stanovanju ali ne. Tomc si je moral, da bi lahko podnevi vsaj minimalno delal in ponoči spal, v »ušesa mašiti vato, glavo tesno ovijati«. Za nameček je tovariš Tomcu še večkrat grozil ter butal z vrati in tolkel po stenah … Oblast je tako početje dovoljevala, saj je imel Tomc po mnenju oblastnikov »negativen odnos do socialistične stvarnosti«, kot je bilo omenjeno v članku Kakšno naj bo delo odbornikov množičnih organizacij v Slovenskem poročevalcu v septembru 1952.