2) ne bi bila neučinkovita, saj bi prizadeto pravico lahko učinkovito zavarovala, čeprav za ceno podaljšanja postopka (kar pa je za zavarovanje tako pomembne ustavne pravice "sprejemljiva cena"), in prav tako ne bi bila "še bolj sporna od sedanje ureditve": sedanja ureditev dodeljevanja zadev sodnikom je sicer res popolnoma avtomatična (v nobeni fazi ne zahteva nobenega odločanja sodišča), vendar za ceno možnosti očitnega izigravanja z umikanjem in ponovnim vlaganjem tožbe - zahtevana nova zakonska ureditev pa bi vključevala odločanje sodišča le v primeru, če bi tožnik zahtevi toženca za predodelitev zadeve prvotnemu sodniku ugovarjal, kar pa je ureditev, ki jo je možno primerjati s prav tako nujno intervencijo sodišča v primeru zahteve za izločitev sodnika in je taka nujna intervencija sodišča v postopek določitve "naravnega" sodnika vsekakor manjše zlo kot neovirana možnost tožnika, da si izmed razpoložljivih poljubno izbira sebi ugodnega sodnika.