O starodavnem izvoru različnih športnih panog in kako so se iz takšne zabave razvile smrtno resne olimpijske igre, smo v tej rubriki že pisali (ŽIT 2002/3, str. 12). Ob tem smo nekatere zelo priljubljene športe tiho obšli, kar tokrat popravljamo. Gotovo je marsikdo med bralci že kdaj videl dva mlada psa, ki se očitno brez kakršnih koli prehranjevalnih motivov borita za suho, izkopano kost. Zelo podobne športne borbe za bolj ali manj sveže kosti tudi med ljudmi niso nič nenavadnega in znan primer takšne zabave je buzkaši, konjeniška igra Uzbekov, pri kateri se nedoločeno število jezdecev bori, drug proti vsem drugim in domala brez pravil -- za kozje truplo. (V turkmenskih jezikih buzkaši pomeni dobesedno »pograbi kozo«.) Čeprav je igra neverjetno priljubljena med vsemi srednjeazijskimi stepskimi konjeniki in ima častitljivo, tisočletno tradicijo, pa je za vsakdanjo zabavo drugod po svetu milo rečeno nekoliko neprimerna. Največja zadrega pri njej seveda niso konji, temveč koza, ki so jo zato drugod -- že davno tega -- zamenjali z žogo.