Če natančneje pogledamo pobudo za tri referendume, za katere razpis že zbirajo podpise, potem je največ možnosti, da pride do referenduma pri plačah v javnem sektorju. V primeru, da se bodo sindikati res povezali, potem s svojim aparatom najbrž ne bodo imeli velikih težav, da zberejo predpisano število glasov. Drugo je seveda, ali bodo uspeli tudi na referendumu. Preostala dva, za katerima stojijo ali pa naj bi stale manjše stranke, veliko upanja na uspeh nimata niti pri zbiranju podpisov. Nekaj dodatnih tisoč glasov bi morda dobili, če bi se jim pridružila tudi Butova SLS oziroma tisti njen del, ki nasprotuje modelu privatizacije bank. Toda SLS bi, če bi referendumsko mrzlico sprejela kot uvod v predvolilno kampanjo, na lokalnih volitvah veliko več iztržila, če bi podprla napovedani referendum o načinu vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje. Na podeželju so namreč marsikje globoko segali v lastni žep, da so prišli do telefona, in zato jih sedanje zakonske rešitve pri srcu tudi najbolj žgejo. Kaj lepšega, kot da si stranka to bolečino kanalizira v volilne glasove na terenu! Vendar pa bo vodstvo SLS dvakrat premislilo, preden se bo dalo zvabiti v to sicer mamljivo past: če bi v referendumski kampanji agitirali proti zakonu zgolj zaradi volilnih glasov, bi jih politični tekmeci v trenutku potolkli, češ da je vrh stranke s poslanci vred večinsko glasoval za zakon.