Petinštiridesetletni Josip Lončarić je za medije že nekaj časa nedosegljiv, kljub temu pa se precej pogosto pojavlja v slovenskih, hrvaških in italijanskih medijih, kjer se ga je že prijel vzdevek Superboss tihotapske mafije. Takšno ime si je prislužil, ker je na Zahod prepeljal menda več kot 10.000 Kitajcev, pri čeme je zaslužil najmanj 100 milijonov nemških mark. Pred dobrimi tremi leti je namestnik tržaškega državnega tožilca Federico Fraezza ustanovil posebno skupino za odkrivanje mednarodne mreže tihotapcev. Najmočnejša mreža je bojda prav Lončarićeva, saj je v Italijo pretihotapila vsaj dvanajst tisoč prebežnikov, največ iz Kitajske in Bangladeša. Tega seveda ni počela iz usmiljenja oziroma človekoljubnih vzgibov, ampak so prebežniki za pot plačevali tudi do 27.000 nemških mark, ki jih niso mogli kar pričarati. Zato so po pričevanju nekaterih prijetih prebežnikov ti s potjo na Zahod stopali v bistvu v sužnjelastniško razmerje, saj so morali najprej odgarati svoj dolg tihotapski mreži.Hrvaški pravosodni organi imajo ob izrečeni zaporni kazni o Lončariću pripravljen tudi debel obremenilni spis in prav tako italijanski posebni tožilci. Kljub temu da imata torej kar dve državi več kot dovolj dokazov za svoje trditve, da je Lončarič eden izmed vodilnih v veliki mednarodni trgovini z belim blagom, je v Sloveniji nedotakljiv. Policija pravi, da ga ne more prijeti, ker zoper njega v Sloveniji ne teče noben postopek. Ker je slovenski državljan, ne Hrvaška ne Italija ne moreta zahtevati, da jima ga Slovenija izroči, tako da lahko kazen prestaja v Sloveniji, a le, če se strinja s tem. Doslej ni pokazal zanimanja za kaj take-ga ...