Prvo mesto med slovenskimi misijonarji 17. in 18. stoletja nedvomno zasluži leta 1657 v Kamni Gorici rojeni Marko Anton Kapus, ki je leta 1688 postal predstojnik odročnega misijona Cucurpe v Mehiki. Poleg delovanja na drugih misijonskih postajah sta s sodelavcem Adamom Gilgom iz Moravske ustanovila novo misijonsko postajo Sv. Tadej. Tam sta spoznala indijanska plemena Pima, Opata, Seri in Apače, ki so s severa napadali misijonska naselja. Januarja 1694 je skupaj s tirolskim jezuitom Kinom in španskim stotnikom Mangejem prehodil šeststokilometrsko razdaljo do Kalifornijskega zaliva. Po školjkah, najdenih pri Indijancih, ki so bile s tihomorske obale lahko prinesene le po kopnem, sta s Kinom sklepala, da obstaja kopenska povezava Kalifornije s celino, čeprav so dotlej mislili, da je Kalifornija otok. To ugotovitev je s potovanji, merjenji in mapiranji potrdil Kino in mu tako pripada slava odkritja, katerega pobudnik je bil Kapus. V pismu z dne 8. 6. 1701 ta med drugim piše: »Ko se je (Janez Marija de Salvatierra) z menoj pogovarjal o tem, kako težavno je potovati v Kalifornijo po morju, sem ga s tehtnimi razlogi, ki se zde, da dokazujejo, da Kalifornija ni otok, ampak polotok, pregovoril, da se je - ne oziraje se na zemljevide sodobnih kartografov - v družbi prečastitega patra Evzebija Frančiška Kina odpravil na več kot 150 lig dolgo pot po kopnem. Ko je premagal ogromne ovire, je končno odkril svetu nov dohod v Kalifornijo po suhem.«