Preden je odšel v svojo sobo, je potrkal še na Trissina vrata. Ni se oglasila. Narahlo je prijel za kljuko in tiho vstopil. Zaspala je kar ob prižgani svetilki. Lase je imela razpuščene po blazini, njen obraz je bil videti resen. Nežno jo je pokril in poljubil na čelo. Premagal je željo, da bi legel k njej in jo stisnil k sebi. Gotovo je potrebovala počitek. Nasmehnil se je, ko je na mizi zagledal steklenico z martinijem in napol prazen kozarec. Gotovo je pred spanjem še nekaj razmišljala. Slutil je, da ima probleme. Že jutri jo bo pripravil do govorjenja. Mora se mu zaupati. Med njima ni smelo biti skrivnosti. Saj sta bila kot eno, v ljubezni in delu! Ugasnil je lučko in po prstih odšel iz njene sobe.