Potencialno označeni liberalno-demokratski parlamentarni politični blok nima enovitejšega odnosa do manjšinske problematike. Predvsem to velja za LDS, ki se kot stranka v bistvu, do sedaj ni programsko profilirano opredelila do odnosov med matico in manjšino razen občasnega interesa nekaterih pripadnikov njene "primorske" frakcije. Značilna je v tem smislu izjava nekega voditelja LDS, ki je jasno povedal, da je njegova funkcija namenjena skrbi za Slovence v Republiki Sloveniji, in ne za Slovence v zamejstvu. Vodstvo LDS tudi ni pokazalo nobenega posebnega interesa v smislu obvladovanja organizacijsko-kadrovske infrastrukture, ki se ukvarja z manjšinskimi vprašanji (z izjemo zunanjega ministra in ad hoc vodje delovne skupine za manjšinska vprašanja v ustreznem odboru DZ). Izgleda, kot da bi med delom vodstva LDS in SKD prišlo do tihega konsenza, po katerem je dejavnost v zvezi z manjšino LDS praktično prepustila SKD. To toliko bolj čudi, ker je v vodstvu LDS precej posameznikov, ki so se v politiko zavihteli ravno s poudarjanjem nacionalne problematike. Tudi raziskave javnega mnenja, na katere LDS običajno zelo hitro reagira s korekturami svoje dnevno-politične usmeritve in ki kažejo še vedno na precejšno občutljivost javnega mnenja za manjšinska vprašanja, do sedaj niso bistveno vplivale na konkreten interes najmočnejše slovenske stranke do obravnavane problematike. Neobstoj načelnega in domišljenega koncepta do manjšinskega vprašanja pri liberalni strukturi pa ima seveda svoje posledice na odnos države Slovenije do manjšinske problematike; nekonsistenca njihovega ustreznega koncepta naravnost potiska to problematiko v sfero pragmatičnega odločanja in nenačelnih dnevno-političnih kompromisov.