Hotel bi torej poudariti, da je treba videti tudi globalno priložnost, ki jo Slovenija ima in mislim, da nam gre vsaj v tem smislu ta politika, če želi ta Državni zbor priznati to dobro od rok, da si utrjujemo svoje mesto v mednarodni skupnosti in da izkoriščamo priložnosti, ki jih Slovenija ima v tem času, da izkoristi svoje primerjalne prednosti pred drugimi državami, zlasti v tej regiji. Lizbonska pogodba kot rečeno, to je točko 2., poleg tega, da dobiva z njo Evropska unija, Vlade, parlamenti nacionalni tudi, evropski več pristojnosti, več moči za odločanje. Prinaša tudi pravno podlago za nadaljnjo širitev. Dve državi bosta prav gotovo zelo kmalu, mislim, da uspešno končali pogajanja, to sta Islandija in Hrvaška. Mislim, da je za Slovenijo, upam, da imamo glede tega približno enak pogled, zelo pomembno, da se širitev zaradi posvečanja Evropske unije drugim vprašanjem, zlasti reševanje gospodarske, socialne krize, da se proces širitve ne ustavi. Sem in tja, to si upam povedati tudi javno in jasno, imam kot predsednik Vlade v neformalnih pogovorih s svojimi kolegicami in kolegi občutek, da obstaja nek tihi konsenz, še Islandijo in Hrvaško vključimo v Evropsko unijo, potem pa zaradi izčrpanosti, širitvijo najprej konsolidiramo naše notranje vrste.